Nesporno je, da je kapital sam po sebi mrtev in da za oplajanje potrebuje idejo, znanje in delo. Pravičen okvir delitve ustvarjene vrednosti je vreden cilj sam po sebi, toda postavljen v širši kontekst transformativnih gospodarskih ambicij, ta sistem postane tudi eno od ključnih orodij.
Dejstvo je, da nam produktivnost le počasi raste in kljub napredku smo še v dodani vrednosti krepko za sosednjo Avstrijo ali Nemčijo. Toda globalni kontekst je pri tem še bolj vznemirljiv: če je evropska produktivnost zrasla za 15 % v zadnjih 30 letih, je ameriška za 49 %, Kitajska pa v istem obdobju ponaša z osupljivo 700 % rastjo produktivnosti. Za pospešeno rast produktivnosti bomo morali narediti precej bolj globoke spremembe, če bomo želeli s produktivnostjo dohiteti evropske voditelje, da o globalni konkurenci tukaj sploh ne govorimo.
Državni zbor je v februarju, na samem koncu tega mandata, sprejel nov Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Z zakonom dobiva Slovenija nov, sodoben normativni okvir, ki podjetja spodbuja k delitvi dobička med zaposlene, zaposlenim pa zagotavlja podobno davčno obravnavo, kot so jo pri delitvi dobička deležni lastniki kapitala. Zakon tako simbolično izenačuje pomen dela in kapitala pri ustvarjanju nove vrednosti.
Zakon je nastajal na izviren način: v delovni skupni, ki smo jo oblikovali skupaj s sindikati in gospodarskimi združenji. Pri tem nas je vodila skupna ambicija, da Slovenijo iz sramežljivih številk – v sheme delitve dobička je sedaj vključenih le nekaj podjetij – umestimo med države z bistveno večjim vključevanjem zaposlenih v različne sheme delitve ustvarjenega dobička.
Francija je pri tem nesporna prvakinja, kar je dosegla z več desetletno kulturo načrtnega (in v primeru velikih podjetij celo obveznega) vključevanja zaposlenih v delitev dobička. A tudi drugi zgledi so bistveno spredaj (Nizozemska z 27 %, Švedska z 21 %, Nemčija s 15 %). Sosednji Avstrija in Italija izgledata na tej tabeli kot slab vzor, čeprav se obe ponašata z obsegom vključevanja zaposlenih v delitev dobička, ki se zdi Sloveniji danes nedosegljiv.
Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z 10 odstotkov povišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač. Odpravlja se obvezna registracija pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi RS.
Predlog zakona predvideva tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah.
Nova ureditev delitve dobička med delavce je privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim, uveljavljajo 100 % davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to omejujoča določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 %, za prejete delnice in deleže pa 25 % dokončna cedularna obdavčitev.
Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa morajo biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, mora družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila. Zakon tako spodbuja dogovarjanje znotraj podjetja ali povezanih družb med predstavniki zaposlenih (sindikati, svet delavcev) in lastniki ter upravami, saj privilegira pogodbeno zasnovane sheme vključevanja zaposlenih, medtem ko je enostranska odločitev skupščine družbe bolj zamejena z načinom delitve dobička.
V času, ko so podjetja postavljena v izrazito konkurenčno bitko tudi za talente, bodo sheme delitve dobička tudi konkurenčna prednost dobrih delodajalcev. Podjetja bodo z boljšim vključevanjem zaposlenih v ustvarjalne procese in v pravično delitev vrednosti postajala konkurenčnejša, inovativnejša in odpornejša. Čeprav so v naših internih razpravah in medresorskih pogajanjih pogosto prevladovali razlogi za udeležbo na podjetniški ravni, denimo spodbujanje dalj časa trajajočih delovnih razmerij, razvoj pripadnosti podjetjem in podobno (tako je na primer v zakon prišla zahteva, da se denarna shema izplača v dveh obrokih z razmikom enega leta), je zame namen zakona jasen: spodbuditi nujno potrebne transformativne procese v gospodarstvu v smeri pospešenega dviga produktivnosti. Pri tem pa je dosežena (sicer davčno ne povsem popolna) zmaga s simbolno izenačitvijo dela in kapitala pri ustvarjanju nove vrednosti.
Rezultati (2022 – 2026)
- Državni zbor je soglasno sprejel nov Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
- Zakon je nastal v delovni skupini, kjer smo delali skupaj s sindikati in gospodarskimi združenji.
- Boljše možnosti nagrajevanja, a z ustreznimi varovalkami, da se prepreči prelivanje rasti plač v davčno ugodnejše obravnavano izplačilo dobička.
Poglejte si prezentacijo o STEP.
Hvala vam, da lahko opravljam to delo.
Hvaležen bom tudi, če boste to vsebino delili s prijatelji.
Poglej še druge projekte.
