Ko sem leta 2022 postal državni sekretar, je bila vesoljska politika precej na obrobju mojega zanimanja. Če sem povsem odkrit, se niti nisem zavedal, da vesolje sodi v moj prihodnji delokrog. Tudi v organizacijski strukturi ministrstva ni bilo posebne enote, saj je bilo nekaj ljudi, ki so delali na vesoljskem programu, razmetanih znotraj sektorja za industrijo.
Potem pa sem spoznal Tanjo Permozer, žensko, o kateri sem tudi javno večkrat dejal, da je nacionalni zaklad. Tanja je v dobrem desetletju z ekipo, ki je štela le nekaj oseb, entuziastično prevzela področje vesolje, močno okrepila sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in začela povezovati podjetja, univerze in inštitute, ki bi lahko delovala v vesoljskem sektorju. Pri tem je začela ustvarjati konkretne in merljive rezultate, med drugim v času prejšnje vlade sprejet Zakon o vesoljskih dejavnostih, ki je vzpostavil pravno podlago za slovenske vesoljske aktivnosti.
Novembra 2022 sem se prvič udeležil ministrskega sveta ESA v Parizu. Tanja me je povezala z vsemi ključnimi ljudmi, ne le v ESA, ampak tudi nacionalnih delegacij. Generalni direktor ESA Josef Aschbacher me je navdušil z ambicijo. Evropejec, Avstrijec, ki je o vesolju, o odkritjih, o znanosti in velikih vesoljskih tehnoloških izzivih vedno govoril strastno. Ob prvem stiku sem mislil, da je karierni diplomat in da ga je v zrelem delu kariere njegova država pač kandidirala na ugledno pozicijo v mednarodni organizaciji. Ampak ne. Josef je najprej raziskovalec in znanstvenik, ki je v ESA preživel praktično vso svojo kariero. Na ministrski konferenci leta 2022 je Slovenija prvič podvojila svoja vplačila v evropske vesoljske programe.
V Parizu je takrat začela dozorevati odločenost, da dosežemo polnopravno članstvo. Zato smo k temu skupaj z ekipo strateško pristopili. Ob reorganizaciji vlade smo znotraj Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ustanovili Slovensko vesoljsko pisarno (Slovenian Space Office) pod Tanjinim vodstvom, pisarno kadrovsko okrepili in začeli pripravljati vse potrebno za članstvo. Pri tem smo pripravili in sprejeli Slovensko vesoljsko strategijo do leta 2030.
Rezultati (2022 – 2026)
- Vstop Slovenije v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije (ESA).
- Sprejeta Slovenska vesoljska strategija 2030.
- Ustanovitev Slovenske vesoljske pisarne (Slovenian Space Office).
- Dvakrat podvojena vplačila v evropske vesoljske programe.
- Pristop Slovenije k Artemis Accords (sodelovanje z ZDA na vesoljskem področju).
- Krepitev multilateralnega in bilateralnega sodelovanja, med drugimi tudi s Francijo, Nemčijo, Italijo, Švico in ZDA.
- Izstreljena dva od štirih slovenskih satelitov.
- Pristop k pripravam na slovensko satelitsko konstelacijo.
- Močna krepitev slovenskega vesoljskega sektorja.
Skupaj s Tanjo Permozer in dr. Sabino Koleša na ministrskem zasedanju ESA 2022.
Zastave držav, sodelujočih na ministrskem zasedanju ESA 2022.
V jeseni 2023 sem na vesoljskem vrhu v Sevilji, skupnem zasedanju Sveta za konkurenčnost EU in ESA, v imenu Slovenije tudi formalno predal prošnjo za članstvo generalnemu direktorju ESA Josefu Aschbacherju in predsedujoči ministrski konferenci, nemški zvezni koordinatorici za vesolje Anni Christmann. Takrat sem povedal: “S sprejemom slovenske vesoljske strategije izpolnjujemo še zadnji mejnik, potreben za začetek formalnih postopkov za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. S tem se Sloveniji odpirajo možnosti za pospešen razvoj našega vesoljskega sektorja. To ni le priložnost za krepitev vesoljskih raziskav, pač pa tudi za razvoj prebojnih inovacij, ki lahko preporodijo slovensko gospodarstvo.”
S tem so stekli formalni postopki in pogajanja, doma pa smo morali pripraviti akcijski načrt krepitve slovenskega vesoljskega sektorja ter pridobiti mandat vlade za dogovore v pogajanjih, prav tako pa zagnali diplomatsko aktivnost, da si zagotovimo podporo med državami članicami. ESA je opravila zahteven pregled slovenskega vesoljskega sektorja in naših sposobnosti. V dobrega pol leta so bile formalne odločitve pripravljene in Svet ESA je odločil o članstvu. Sporazum o pristopu Slovenije h Konveciji o Evropski vesoljski agenciji sta v Parizu 18. junija 2024 uradno podpisala predsednik vlade dr. Robert Golob in generalni direktor ESA Josef Aschbacher.
Predaja uradne vloge za članstvo: Tanja Permozer, Anna Christmann, Matevž Frangež in Josef Aschbacher.
Podpis sporazuma o pristopu Slovenije h Konvenciji ESA: dr. Robert Golob in dr. Josef Aschbacher, v ozadju Tanja Permozer, Matevž Frangež in Renato Korpun, predsednik Sveta ESA.
Novembra 2025, na ministrskem zasedanju ESA v Bremnu (Slovenija je na ministrski konferenci v Bremnu 2025 prvič sodelovala kot polnopravna članica), je Slovenija že drugič v tem mandatu podvojila svoja vplačila v evropske vesoljske programe za naslednje triletno obdobje. Posebej sem izpostavil vlaganja v programe in projekte, ki zagotavljajo podporo nastajanju in rasti startupom, osredotočenim na razvoj vesoljskih tehnologij in storitev, prav tako pa na nujnost večje odpornosti in avtonomije. Slovenija bo tako z ESA razvila digitalni dvojček Slovenije za spremljanje in odziv na ekstremne vremenske pojave, podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost, urbani razvoj, upravljanje naravnih virov in pomoč v naravnih nesrečah.
Slovenija je na ministrskem zasedanju Sveta ESA potrdila sodelovanje v izbirnih programih GSTP – program za razvoj splošnih tehnologij, EO – programi opazovanja Zemlje, ki vključuje tudi razvoj digitalnega dvojčka Slovenije, industrijske inovacije (InCubed) inERS – Evropsko odpornost in vesolje, E3P4 – program za človeške in robotske raziskave, znanstveni program Prodex.
Slovenski vesoljski sektor ima s tem možnost, da vplačana sredstva v celoti izkoristi za razvoj slovenskih vesoljskih tehnologij, za integracijo slovenskih rešitev v mednarodne misije in za razvoj slovenske vesoljske znanosti. Doslej je vesoljski sektor iz programov ESA uspešno počrpal več sredstev, kot jih je Slovenija vanje vplačala. To predstavlja močno spodbudo za razvoj sektorja in za razvoj novih inovativnih rešitev.
Sodelovanje z ESA omogoča razvoj tehnologij, ki imajo zelo konkretne učinke, ne le v vesolju, tudi na Zemlji: Slovenija je izjemno močna v programih opazovanja Zemlje z razvojem rešitev za spremljanje vremena, razvoja kmetijstva, upravljanja voda in suš, reševanje v primeru naravnih nesreč, razvoja vesoljskih komunikacij. V vesolju so že 3 slovenski sateliti, četrti čaka na izstrelitev v letu 2026. Razvijamo vesoljske tehnologije, materiale, zemeljske postaje in programe vesoljske medicine.
Osrednja slovesnost ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo ESA
Slovenija je vstop v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije (ESA) uradno obeležila s slovesnostjo, ki je potekala 10. januarja 2025 v Centru Noordung v Vitanju z neposrednim televizijskim prenosom na Televiziji Slovenija. Dogodku, ki je sledil konferenci o povezovanju slovenskih podjetij v evropske vesoljske programe, so prisostvovali številni gostje iz ESA in njenih držav članic. Ponosen sem na to prireditev, ki sem ji z ekipo dodal nekaj svojih zamisli, sicer pa je izjemno delo režiserja Nejca Gazvode in producentke Anje Rebek. Oglejte si jo na povezavi. Če ne zaradi drugega, pa za to, ker v njej slišite izjemno izvedbo Zdravljice, najlepšo ‘Slovenijo, od kod lepote tvoje’, ‘Orion’ s subtilnim klicem po mednarodnemu sodelovanju in ‘Od višine se zvrti’, vse skupaj okronano z ‘Drobno modro piko’ Carla Sagana v interpretaciji učenk in učencev OŠ Grm v Novem mestu. Res vredno ogleda, tudi če politične govore preskočite.
Hvala vam, da lahko opravljam to delo.
Hvaležen bom tudi, če boste to vsebino delili s prijatelji.
Poglej še druge projekte.
