Z odgovornostjo za slovenski turizem sem postal odgovoren tudi za Kobilarno Lipica, ki je v upravljanju Vlade Republike Slovenije, skrbnik pa je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Kmalu po začetku mandata so se pojavile ambicije, da mora Kobilarna Lipica preiti v upravljanje Slovenskega državnega holdinga kot vsaka druga kapitalska naložba države. Temu so se uprle lokalne skupnosti na Krasu, na ministrstvu pa smo tej ideji že v osnovi nasprotovali. Zakaj? Ker je povsem jasno, da gre v Lipici za krhko ravnotežje med različnimi vrednotami, ki jih mora država varovati in skrbeti za njihov razvoj.
Prenos smo preprečili z obljubo, da bomo pripravili nov Zakon o Kobilarni Lipica. Nastja Trajkovič, sodelavka v ministrovem kabinetu, je v naslednjih mesecih z veliko občutljivosti povezovala različne skupine deležnikov – od zaposlenih v obeh takratnih družbah v kobilarni, mnoštva civilnih iniciativ, veterinarske in biotehnološke stroke, rejcev, varovalcev kulturne dediščine, lokalne skupnosti in drugih. Na celi vrsti posvetov in delavnic smo počasi začeli oblikovati koncept novega zakona.
Civilne iniciative so bile vedno kritične, ker jim je za Lipico in za izjemno dediščino mar. Gospod Turk (starejši), eden od poznavalcev Lipice in tudi sam rejec lipicancev, mi je povedal misel, ki je hitro postala vodilo tega zakonodajnega procesa: Na lipiškem dvorišču mora biti en gospodar. Tej ambiciji (združevanje prej ločenih podjetij – same kobilarne in turističnih dejavnosti) so se takoj pridružili tudi zaposleni.
Rezultati (2022 – 2026)
- Soglasno sprejet Zakon o Kobilarni Lipici z novim modelom upravljanja in enovito organiziranostjo.
- Obsežne investicije v kulturno dediščino in konjeniško infrastrukturo: obnovljena programska jahalnica, hlevi in gospodarska poslopja.
- Vse je pripravljeno tudi za začetek obnove lipiškega bazena, ki je danes črna pika Lipice: Lipica Maestoso Spa bo namenjen ne le gostom, pač pa tudi skupnosti na Krasu.
Poglejte si prezentacijo o novem Zakonu o Kobilarni Lipica.
Lipicanke v jutranjem stampedu.
Lipicanec v Velbanci, hlevu za najodličnejši izbor plemenske črede.
Hkrati smo ugotovili celo vrsto pomanjkljivosti. Država, čeprav je lastnica Lipice in so vsa osnovna sredstva znotraj spomeniškega območja (z izjemo dela Hotela Maestoso, ki je v preteklosti po nemarnem postal solastnina Casinoja Portorož) last Republike Slovenije, država ni smela vlagati v svoje premoženje, če to ni bilo namenjeno dejavnosti kobilarne, ampak turizma. Zato je bil Hotel Maestoso obnovljen z zelo neugodnim kreditom, ki je precej poslabševal izkaze podjetja. A to ni bil edini izziv: kadrovski primanjkljaji, še posebej trenerskega kadra in jahačev, pa tudi v turizmu, slabi poslovni rezultati, precej načeti odnosi znotraj kobilarne, neurejeni odnosi s Casinom Lipica, prešibka integriranost Lipice v širšo turistično in doživljajsko ponudbo Krasa…
Po intenzivni in vključujoči pripravi zakona (hvala, Alenka, in hvala, Nastja) je Državni zbor soglasno sprejel novi Zakon o Kobilarni Lipica. Z novim modelom enovitega in kakovostnejšega upravljanja želimo z zakonom omogočiti pogoje za še večjo dobrobit reje lipicancev, obenem pa nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica in učinkovitejše trženje njenih storitev in produktov.
Novi Zakon o Kobilarni Lipica ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica. To pomeni, da v praksi omogoča še višji standard varovanja kulturnih in naravnih vrednot ter povečati sinergije za uspešno trženje vseh turističnih produktov, ki jih ponuja Kobilarna Lipica. V središču teh so lipicanec in njegova dobrobit, klasična jahalna šola, vrhunske konjeniške dejavnosti ter kulturna in naravna dediščina v Lipici.
Najpomembnejša sprememba je nov model upravljanja. Ta bo po novem sestavljal dve medsebojno povezani nalogi. Prva je skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami, ki ga Kobilarna Lipica opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije. Druga naloga pa je trženje kulturnih in naravnih vrednot, ki ga bo Kobilarna Lipica opravljala v svojem imenu in za svoj račun.
Nov model upravljanja z odmikom od koncepta javne službe bo omogočil pomembne pozitivne učinke za vsestranski razvoj Kobilarne Lipica. Omogočeno bo enovito organiziranje v eni gospodarski družbi (namesto v dotedaj dveh ločenih podjetjih), pri čemer bo družba ustvarjeni dobiček namenjala izvajanju dejavnosti skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami in ga ne bo izplačala lastniku. To bo omogočilo neposredna vlaganja države v njeno premoženje v Kobilarni Lipica, kar bo vključevalo tudi vlaganja v objekte, namenjene turističnim storitvam, ne da bi bilo to v konfliktu s pravili o državnih pomočeh. Z načrtovano razširjeno ponudbo (na primer bazen Lipica Maestoso Spa in spomeniško zaščiten Hotel Klub) pa je treba še posebej izpostaviti povečano turistično privlačnost Kobilarne Lipica. Od ustvarjenih prihodkov trženja bo državi namenjeno triodstotno nadomestilo. Z enovito organiziranostjo in večjim vključevanjem zaposlenih bo vodstvo lahko doseglo tudi sinergije v enotnem kolektivu, ki je doslej umetno ločen na dve gospodarski družbi.
Druga pomembna novost, ki jo prinaša ZKL-2, je tudi akreditacija članic in članov nadzornega sveta, kar bo prineslo kakovostnejše korporativno upravljanje in nadzor. Organiziranost nove tričlanske uprave pa bo zagotovila boljše usklajevanje javnih in poslovnih funkcij kobilarne. Pri upravljanju družbe se bodo upoštevala načela Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) o korporativnem upravljanju družb v državni lasti. Okrepljen bo tudi strokovni nadzor, zlasti na področju visoko specializiranih nalog pri vzreji in vzgoji lipicancev.
Predstava Lipiške jahalne šole.
Lipicanci in kraška krajina.
S celovito premišljenim konceptom sprememb, ki sledijo tudi pričakovanjem poglavitnih deležnikov, kot so zaposleni, civilne iniciative, konjeniška in veterinarska stroka ter lokalne skupnosti na Krasu, lahko Kobilarna Lipica postane zgleden mednarodni konjeniški center, prepoznan po vrhunski skrbi za lipicanca ter za kulturne in naravne vrednote v njenem upravljanju. ZKL-2 ohranja visoko stopnjo zaščite lipicancev in varovanja kulturne in naravne dediščine, ki jo država poverja v upravljanje Kobilarne Lipica. Ta je namreč z določbo zakona zavarovana kot trajna in neodtujljiva last Republike Slovenije. Obenem novi zakon prvič opredeljuje tudi poslanstvo in vizijo Kobilarne Lipica.
V pripravi zakona je ministrstvo v javni razpravi o predlogu novega zakona posebno pozornost namenilo dialogu z vsemi deležniki in javnostmi. Predlog zakona zato upošteva pričakovanja strokovne javnosti (veterinarska in biotehniška stroka), lokalnih skupnosti (Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina, Pivka), civilne iniciative in zaposlenih v obeh dosedanjih družbah.
Po začetku veljavnosti novega zakona sta bili obe družbi združeni v družbo z omejeno odgovornostjo Kobilarna Lipica, s strokovno akreditacijo SDH je bila prenovljen nadzorni svet kobilarne in postavljen nov strokovni svet. V zaključni fazi je priprava desetletne razvojne strategije Lipice, ki načrtuje intenzivno obdobje do leta 2030. Do takrat, ko Kobilarna Lipica praznuje 450 – obletnico svojega obstoja, moramo odpraviti ključne strukturne slabosti, izboljšati turistične produkte in izvesti nujne investicije. Predvsem pa slediti načelu odprtosti kobilarne, v središču katere so konj, tradicije in narava.
Hvala vam, da lahko opravljam to delo.
Hvaležen bom tudi, če boste to vsebino delili s prijatelji.
Poglej še druge projekte.
